Predstavitev ekipe: Miha (Husqvarna Norden adventure), Domen (Suzuki DR650), Milan (KTM 790 enduro), Andrej (Husqvarna 701 enduro), za nekaj ur se nam je pridružil še Andrej (KTM 1290 super adventure) in še avtor članka.
Ekipa petih avanturistov se nas je zapodila v kraljestvo neskončnih makadamskih poti. Vsi enakega navdušenja, a hkrati vsi različni in vsak na svojem motociklu. Jaz sem tokrat izbral Aprilio Tuareg 660
Zakaj Aprilia Tuareg?
Za Tuarega sem se odločil, ker je dovolj oddaljen od tal, z odličnim vzmetenjem in odzivnim agregatom. Dobrih 200 kilogramov je za pravi, zares razgiban teren preveč, ampak mi se nismo šli zaresnega off-road-a, bolj križarjenja po včasih zares slabih (nevzdrževanih) makadamskih cestah. Tuareg 660 je opremljen z možnostjo izbire med štirimi načini vožnje, ki vozniku omogočajo, da prilagodi delovanje motorja in vzmetenja glede na različne pogoje. Predvsem me je zanimal elektronski program Off-Road (Terenska vožnja), ki prilagodi delovanje motorja, izklopi sistem za nadzor zdrsa pogonskega kolesa (TC) in vklopi terenski način delovanja sistema ABS.
Padec sva preživela po moško
Tuareg je motocikel, ki ti hitro zleze pod kožo. Odlična pozicija za krmilom, ko se dvigneš iz sedeža in voziš v stoje ni nikakršnih težav, položaj je zelo sproščen in naraven. Sam pa sem imel največ težav z uporabo zadnje zavore. Šele naslednje popoldne sem začutil, da sva si postala blizu in je bila vožnja bolj uigrana, pred tem pa sem imel nemalo težav. Ko sem pritisnil stopalko zavore, se dolgo časa ni zgodilo nič, potem pa je zagrabila z vso močjo, kot da ne bi našel tistega pravega občutka pri dodajanju zadnje zavore. Tako sem na makadamu nekajkrat »letel« iz ovinka in uspel zdrs rešiti brez padca, do trenutka, ko sem zopet naredil napako in preprosto nisem uspel zvoziti ovinka.
Padec je bil neizbežen. Desni ovinek je bil, malce sem bil dolg na zaviranju in sprednji konec motocikla mi je ušel iz ceste v levi jarek. Pravzaprav… je bila bolj globel in imel sem kar nekaj sreče, da se je Aprilia ustavila tik pred drevesom in hkrati še nad prelomom, kjer bi lahko zgrmel kar nekaj metrov nižje. Sam sem zdrs lepo preživel, motor pa smo tudi hitro spravili nazaj na cesto, a prva reakcija je vedno – ali je z motorjem vse ok?
Tuareg je padec prenesel moško. Zlomlila se je desna zaščita ročice zavore na krmilu (a iskreno, če ne bi bila plastična, se tudi to ne bi zgodilo), nekaj blažjih udarcev še na stranski zaščiti agregata, drugega pa ne. Obrnem ključ, pritisnem tipko za zagon motocikla, agregat zagrmi, kot da se ni zgodilo nič, ‘voila!’ pičimo dalje.
Prvi dan je minil brez drugih neljubih dogodkov, je pa bilo ogromno lepih razgledov, zanimivih cestic in super druženja, ki smo ga zaključili v smučarski koči, kjer smo si privoščili dobro večerjo in kar kmalu utrujeni popadali v postelje.
Smrčanje!
Po noči orkestralnih vrhuncev simfonij smrčanja, ki sem ga bil deležen in mi ni pustil spati, nam je vreme lepo začinilo začetek drugega dne. Zjutraj so se čisto pri tleh podili oblaki in na nas trosili mrzle dežne kaplje. Motoristi vemo, da ni slabega vremena, je le slaba oprema, a, ker smo bili na vse pripravljeni, smo tudi v takšno vreme veselo štartali. Doživeli smo takšno meglo, da preprosto pod sprednjim kolesom nisi videl podlage, le zadnjo luč motorista pred teboj. K sreči smo imeli vodnika Andreja, ki je ceste odlično poznal in nam tako precej olajšal vožnjo in jo naredil bolj prijetno.
Po dežju vedno posije sonce in prav kmalu se je prikazal izza oblakov, tako da smo tudi drugi dan zaključili v lepem sončnem vremenu. Če je bil vrhunec prvega dne moj padec, je bil vrhunec drugega ta, da sem prvič v njegovem naravnem okolju videl rjavega medveda. Ne morem vam opisati veselja tistega trenutka, saj je bila to moja zares velika in dolgoletna želja – in Tuareg, mi jo je pomagal uresničiti.
Odvisno od vremena!?
Če na kratko zaključim, Tuareg 660 se je izkazal, je motocikel, ki zares omogoča vožnjo po vseh tipih podlage. Tudi po dveh dneh avantur, sem bil še svež in pripravljen na kakšen dodaten kilometer, kar nakazuje na to, da je motocikel lepo uravnotežen in udoben. Vse preizkušnje sva prestala in zaključila vožnjo v enem kosu, vsak s svojimi buškami. Z veseljem, ga še kdaj zapeljem na kakšen izlet, če bo le vreme pravo.
Stranske torbe Enduristan
V Enduristanu oblikujejo visokokakovostne nepremočljive torbe za motorje. Potovanja z motorji so že leta nepogrešljiv del njihovega življenja, zato vsi izdelki temeljijo na izkušnjah. Njihova posebna inovativnost in funkcionalnost izdelkov najboljše možne kakovosti, za katere velja 5-letna garancija, so rezultat teh izkušnenj. Enduristan izdelki ne potrebujejo prevlek, da so vodoodporni – to je le ena izmed lastnosti, zaradi katerih je Enduristan najboljši na trgu.
Pingback: Aprilia s Tuaregom 660 Rally na prvi etapi na Africa Eco Race do svoje prve zmage! - www.motoavantura.si