Lovro Setnikar je devetletnik, ki si je izbral zelo nenavaden moto šport – trial. Dirkalnik za trial lahko najbolje opišemo kot motocikel brez sedeža, ki je prilagojen, da lahko premaguje najbolj ekstremne vzpone.

Z njim izkušen tekmovalec skoči tudi na nekaj metrov visoko oviro, bolj kot hitrost pa tu šteje občutek za ravnotežje. To je motošport, ki služi kot osnova vsaki vrsti motociklizma. Številni svetovni prvaki v cestnih dirkah, motokrosu ali enduru, so prav na trialu začeli svojo uspešno športno pot.

Trial je odličen za mlade motoriste

Navdušil ga je oče

Lovro prihaja iz Setnice nad Polhovim Gradcem, z motociklom za trial pa se vozi že od svojega tretjega leta. Na tekmah za državno prvenstvo je premagal že mnoge odrasle tekmece in velja za izredno nadarjenega. Pod svoje mentorstvo ga je vzel Severin Sajevec, ki velja za najboljšega trialista v Sloveniji in ga pravilno usmerja v postopno osvajanje tega športa. Z Lovrom smo se pogovarjali po treningu na terasi domačije, kmečkega turizma ‘pri Mahačku,’ ki velja za priljubljeno zbirališče pohodnikov, ki se odpravijo na polhograjsko Grmado. Lovrov oče Klemen priznava, da je do tega, da se je navdušil za ta šport prišlo povsem spontano. Ko se je on vozil s trialom na poligonu in je Lovro še sedel v otroškem vozičku in ga gledal, je ves čas brundal in oponašal motor. Kasneje pa je pokazal veliko spretnost na poganjalcu, torej kolesu brez pedal. Trial pa je prvič preizkusil pri treh letih. Oče Klemen pravi, da je bil Lovro res neverjeten in je ‘zvozil’ praktično od prvega dne, ko je zajahal električno Beto za trial, sicer najbolj primerno za otroke od 3. do 8. Leta starosti.

Lovro, kako to, da si se odločil za ta šport, ko sošolci in prijatelji verjetno več časa preživijo z žogo?

Kot šport mi je bil zelo všeč. Še posebno ker skačeš po skalah. Začel sem, ko sem bil star tri leta saj mi je oče kupil električni trial s katerim sem se lahko vozil doma po dvorišču. Ker mi je bilo tako všeč in sem se veliko vozil sem kasneje, čez nekaj let dobil nov trial z motorjem na bencin. Sedaj vozim na otroškem trialu znamke Beta, ki ima 80 kubičnih centimetrov.

Kakšna je razlika med električnim in bencinskim trialom?

Ko sem se začel voziti z bencinskim trialom, sem se moral navaditi na uporabo sklopke, kar pa ni bilo preveč težko. Bolj je bilo težko zagnati motor. Včasih me je moral ati pridržati, da sem z nogo lahko zagnal motor, sedaj pa to že zmorem opraviti čisto sam. Bolj zoprno je bilo, ko sem se spet zapeljal na električnem, saj sem pozabil na to, da nima sklopke in sem stisnil ročico, pa je bila v bistvu zadnja zavora.

Kolikokrat na teden treniraš?

Običajno štirikrat do petkrat na teden. Treningi so mi všeč in grem raje na trial kot, da bi igral igrice na telefonu ali računalniku. Super je ker lahko treniram doma na dvorišču in treniram ravnotežje ali pa na poligonu kjer so tui velike skale in ovire. Velikokrat grem tudi na trening h Severinu Sajevcu, ki me uči pravilne tehnike vožnje čez ovire.

Pa te je kdaj strah?

Hmm, niti ne. Strah me je le bolj na koncu treninga, ko sem že utrujen in začnem delati napake. Takrat rečem atiju, da je dovolj in končava s treningom, včasih pa tudi on reče, da je dovolj in greva domov.

Glede na to, da je trial šport kjer je zelo pomembna koordinacija, ravnotežje, eksplozivnost in glava me zanima ali tudi že kaj delaš na kondiciji?

Samo pozimi, ko grem v fitnes. Tam skačem na blazine in plezam po vrvi. Enkrat na teden greva skupaj z atijem v fitnes Fit zone v Ljubljano, kjer naju trenira Matej Cankar. Delamo vaje za ravnotežje in skoke. Vse skupaj pa je trener prilagodil prav za ta šport, ko si je ogledal video posnetke najboljših trialistov. Drugače pa  se vozim tudi z monociklom in kolesom za trial. Vse to je super za ravnotežje pa še ful je zabavno.  

Kaj pa če pada dež, takrat tudi greš s trialom na trening?

Če prav zares dežuje raje počakam, da neha padati, drugače pa se lahko vozim na poligonu kadarkoli, saj je podlaga peščena in ne drsi. Treniram tudi pozimi dokler ni snega.

Kdo je tvoj vzornik, ati ali Toni Bou (večkratni  svetovni prvak)?

Uh to pa ni težko vprašanje. Toni Bou, ki je najboljši trialist na svetu. Ko bom velik, bi rad postal tako dober kot on.

Besedilo in foto: Peter Kavčič