A za presenečenje na vrhu, med elitnimi dirkači, je bil Benavides tisti, ki je dokazal, da je resen kandidat za zmago. Toni Mulec pa je še korak bližje neverjetnemu uspehu.

Seveda bo treba najprej premagati še preostale etape in tekmece. Treba je na kratko pogledati nazaj, le deset dni nazaj. V napovedih pred dirko je večina opazovalcev logično pričakovala dvoboj med Danielom Sandersom in Tosho Schareino, dvema dirkačema, ki sta jasno dominirala celotno sezono 2025. Ime Luciana Benavidesa je bilo omenjeno med tekmovalci v ožjem krogu za zmago. Včasih se outsiderji znajdejo v ospredju in to se morda dogaja tudi zdaj, zahvaljujoč še enemu čarobnemu dnevu Argentinca, ki je lani pokazal, da je sposoben zmagati, ko mu je bila odprta pot, in ki je danes ponovil ta podvig na najdaljši etapi v dveh tednih. Po brezhibni solo avanturi, dolgi 483 km, je pobral vse bonuse (7’28’‚), osvojil svojo tretjo etapo izvedbe 2026 in prevzel vodstvo v skupnem seštevku, 10‘’ pred svojim avstralskim ekipnim kolegom, s čimer je pokazal, da je napredoval.

Seveda razlike v skupnem seštevku ne pomenijo, da ima prosto pot do Yanbuja. Številka 1, z drugim časom dneva in majhnim zaostankom, ima še vedno pravico ostati samozavesten. Čeprav zaostajajo za Sandersom, bodo dirkači ekipe Red Bull KTM Factory Racing še vedno pazili na grožnjo, ki jo predstavlja ekipa Monster Energy Honda HRC, seveda zlasti Ricky Brabec, ki za argentinskim vodilnim zaostaja 4’47” in je na tretjem mestu začasnih stopničk, in morda tudi Tosha Schareina, ki je na četrtem mestu, a kljub 20-minutnemu zaostanku še ni povsem iz igre.

V razredu Rally 2 je nesreča Mika Dochertyja, verjetno posledica nesreče na samem koncu hitrostne preizkušnje, koristila Neelsu Thericu, ki je bil letos že tretjič najhitrejši v razredu za krmilom svojega tovarniškega dirkalnika KOVE. V skupnem seštevku ostaja na vodilnem mestu Američan Preston Campbell, vendar je njegova prednost zmanjšala za dve minuti Toni Mulec, ki zdaj zaostaja za 9’36”.

Toni Mulec: Dirka v smrt, na polno z ogromno tveganja

”Današnja osma etapa je bila zelo dolga, malo manj kot 490 kilometrov smo odpeljali….noro. Že od samega štarta je šlo na polno! Prvih deset kilometrov praktično ves čas okoli 160 km/h, potem pa direktno v sipine.

Nekje okoli 20. kilometra sem v sipinah zadel v “žepek”, ki se naredi v pesku in padel. Airbag se je sprožil v napačnem trenutku in mi pošteno nategnil praktično vse mišice. Airbag mi danes ni prav veliko pomagal, prej obratno. Nadaljeval sem v bolečinah.

Kmalu po aktiviranem airbagu sem naletel še na sipino, kjer mi je sonce v jutranjih urah svetilo direktno v glavo, vrha nisem videl, nisem znal oceniti koliko odpreti plin … moral sem popravljati čisto na vrhu, bil sem prepočasen in tam sem izgubil kar nekaj časa že v prvem delu etape. Zaradi teh drobnih napak me je tekmovalec od zadaj ujel, kljub temu sem imel kar dober tempo v nadaljevanju.

Ujel sem tekmovalca pred sabo z rumeno številko in od tam naprej smo praktično vsi trije vozili skupaj. Na srečo in hkrati na žalost sem bil večino časa jaz spredaj. To pomeni več porabljene energije kot ostala dva, ker sem moral hkrati še navigirati. Moj tempo je bil hitrejši od ostalih dveh, a ne dovolj, da bi se ju lahko otresel. Dvakrat mi je sicer uspelo pobegniti, a vsaka najmanjša napaka te na taki etapi takoj stane. Predvsem danes, ko je bila etapa tako dolga, da je bilo zelo težko nadzorovati ritem. Včasih sem šel malo prepočasi, potem sta me spet ujela.

Proti koncu sem dal prednost enemu izmed tekmovalcev, da je malo odpiral traso, ker sem bil že praktično iztrošen. Psihično zelo naporen dan. Zadnjih 20 do 30 kilometrov pa … prava motokros dirka, ko smo, po domače povedano, dirkali v smrt. Veter je bil tako močan, da se praktično ni videlo nič, hitrosti pa so bile ves čas med 140 in 160 km/h. Zadnje kilometre v cilj smo šli kar 160 km/h, praktično “na slepo”. Včasih se človek res vpraša, zakaj toliko tiščimo gas v temo … ampak se je izšlo.

Na koncu sta pobudo prevzela druga dva tekmovalca, bolj športno bi bilo sicer, da bi me spustila naprej, ampak … vem, da sem danes odpeljal dobro etapo, dobro navigiral, sploh glede na to, da sem bil večino časa spredaj. Lahko rečem, da sem zadovoljen z današnjim dnevom.

Ni večjih poškodb. Imel sem še bližnje srečanje z grmom, čeprav je to grmovje zelo trdo, sem ga del odtrgal, ostal na kolesih in uspel odreagirati brez padca. Medicinsko osebje me je ravnokar oskrbelo in odstranilo vse trnje.

Cilj sem danes spet dosegel ves raztrgan, ampak zadovoljen. Rezultat je dober, za kaj več je malo zmanjkalo, ampak glede na dolžino etape in vse, kar se je dogajalo, je vrhunsko. Povozil sem tudi en kamen že čisto na začetku, poletel po zraku, naredil “supermana”, ampak očitno je vse ostalo celo.

Jutri je maraton etapa. Upamo na dober rezultat in, kar je najvažnejše, da ostanemo na kolesih.”