Dakar 2023: 12.etapa, Toni Mulec: P26 (P9 Rally 2): Od cilja najtežje brezpotne dirke na planetu nas loči le še 290 km na čas!

Ves čas kratke, a zelo hitre etape Empty Quarter – Shaybah, se je Toni Mulec boril sam s sabo, medtem ko je prakticiral dakarsko varčno vožnjo (na specialu danes ni bilo bencinske postaje. Ko je cilj Dakarja tako blizu, taktika postane zmagovalno orožje. Tablete delujejo, vse deluje: glava, motor, višja sila.

V današnjem poročilu pa boste lahko prebrali tudi nekaj zanimivosti o predvčerajšnjem padcu. A najprej poglejmo, kako je bilo danes ….

»Danes je za mano tehnično nezahtevna, a zelo hitra etapa. Enkrat sem se precej zakopal v mivko, kar pomeni nekaj izgubljenih minut, sicer pa je danes prišla v igro matematika. Danes v skoraj 200 km speciala ni bilo tankanja, zato je bilo to treba vzeti v zakup. Na kontrolni točki na km 140 sem videl, da mi je že zmanjkalo bencina v sprednjih rezervoarjih in da bo treba zapreti plin. Po tej točki sem po domače povedano nehal tiščat in precej spustil gas. Poraba v mivki je velika, zato je treba biti zelo previden.«

»Tablete so k sreči lepo prijele, a tudi sicer nimam neke hude hitrosti. Ni to ritem, ki sem ga sicer sposoben, zato se kar precej borim sam s sabo. Kot vedno na dirki si tudi tu želim narediti rezultat, istočasno pa si ničesar ne želim bolj, kot pripeljati v cilj. Kar koli bi zdaj poskušal, bi bilo preveč rizično. In zdaj sem že tako blizu cilja, da se je glava začela drugače obnašati. Vse prejšnje dni je bil moj fokus dober rezultat, zdaj pa bo moj rezultat cilj.«

»Danes sem na povezovalni etapi razmišljal, koliko imam na tem dakarju sreče ali pa nesreče. Ali moram bil zadovoljen ali nezadovoljen. Malo se mi zdi, da sem že porabil letošnje jokerje: od težav z vodo v drugi etapi, do padca pri 130km/h, do padca v globino s sipine predvčerjašnjim pa do do kompresije, ki mi je zlomila stolp za navigacijo včeraj … Tega ni malo pa sem še vedno v enem kosu in tekmujem naprej. Odgovor, ki sem si ga zastavljal na poti nazaj, je do bivaka že dobil jasen odgovor: na tem Dakarju imam precej sreče.«

»Pa mogoče naj povem še eno zanimivost. Zadnje dni se v bivaku ne govori o ničemer drugem kot o sipini, ki se je končala z globokim padcem in je zlomila veliko tekmovalcev. Po poslušanju in zbiranju podatkov sem ugotovil, da je to moja sipina. Moj padec. Le da sem jaz na vrhu sipine očitno imel več hitrosti in skočil dlje. Udarec je bil močnejši, nisem pa tako nesrečno padel, da bi se polomil, kot se je zgodilo dvema tekmovalcema. Verjetno bom ta polet še kar nekaj časa sanjal, saj kar ne morem verjeti, da sem prišel cel ven. V trenutkih, kot je ta, zares pomisliš, da te zgoraj nekdo čuva.«

Jutri bo še zadnja malo težja etapa s sicer kratkim specialom, zadnji dan pa se govori, da je bolj na izi. Bomo videli … In še najpomembnejše … Kot veste sem večino časa na motorju ali pa brez povezave. Prepričan sem, da bi vaša sporočila, če bi jih lahko prebral, bili dodatna motivacija, a jih žal ne morem. Vas imam pa vse v mislih: družino, prijatelj, podpornike … Vse. HVALA VAM.«