»Danes je fino pokalo! Na sipinah sem s čelado večkrat ‘poljubil’ navigacijski stolp.« – Toni Mulec #53

Vesoljni potop na Dakarju traja že tretji dan. Včeraj je zaradi poplavljenega območja v Al Duwadimiju, kjer bi danes moral biti bivak, organizator spremenil strategijo. Današnjo etapo je skrajšal za približno 100 km in jo usmeril proti Riadu, kamor bi karavana morala prispeti šele pojutrišnjem. Obenem je padla odločitev, da bosta (zamenjani) etapi 7 in 8 postali maratonski.

Tudi današnji dan je Toni Mulec preživel v bolečinah, z amortizacijo še vedno ni zadovoljen, pri padcu pa je okusil tudi trdoto puščavskih tal. Dan je končal podobno kot zadnje tri, premočen in podhlajen.

»Zjutraj sem bil že na startu precej utrujen. Moj dan se je začel s polomljenim hrbtom in kar malo me je skrbelo, kako bom zdržal do cilja. Po 20-ih km, ko me je ujel Sanders, sem bil že toliko ogret, da sem lahko začel napadati. Tudi bolečine so nekoliko popustile. Prijel sem se Sandersa in se ga držal, kolikor je šlo. Da bi se ga držal več časa, pa ni šans, ker mi motor tega ne dovoli.«

»Še vedno nisem popolnoma zadovoljen z amortizacijo, premehka je in preveč energije porabljam z vožnjo. Blizu km 120, 130 sem danes tudi precej padel. Sicer sem videl šop kamelje trave, a mi motor ni odreagiral, kot bi si želel in tako sem bočno parkiral na tleh. K sreči si nisem nič naredil, se hitro postavil na noge, pobral del, izgubil vsega 30 sekund in nadaljeval z dirko.«

»Postanek na nevtralizaciji je bil zame dosti predolg, kar celo uro smo bili tam. Dolgi postanki so problem, ker pade koncentracija in se preveč shladiš. S težkim motorjem po nevtralizaciji spet nisem dobil prave brzine, nekaj časa sem se sicer poskusil držati Caimija, a sem bil že precej brez energije.«

»Po padcu sem imel danes še nekaj momentov, posebej eno bližnje srečanje z luknjo – sipina je bila na drugi strani zavihana nazaj, kar je bil hud udarec za moje gležnje. Tako je zabolelo, da sem bil nekaj trenutkov prepričan, da mi je gleženj zlomilo in da je vsega konec. K sreči me je samo pošteno razmetalo, kot me je nato (malo manj) razmetalo še nekajkrat do cilja. Veliko je bilo teh malih sipin, katerih problem je, da so zelo mehke na vhodu, tu pa mene amortizacija pusti na cedilu. Fino je pokalo, ko sem s čelado večkrat poljubil navigacijski stolp.«

»Sicer je bila danes trasa zelo hitra in ne tako tehnična. Kljub temu, da sem si včeraj rekel, da jo bom predvsem odpeljati na ziher, sem dal vse od sebe.«

»Ko smo po 300 kilometrski povezovalni etapi prišli v Riad, je deževalo in je bil v mestu cel kaos. Promet je bil obupen, vožnje lokalcev pa raje ne komentiram. Organizator nam je celo dal napačno potno knjigo, zaradi česar si nas je potem cela skupina tekmovalcev v dežju ogledovala znamenitosti Riada. V temi smo komaj našli pot v bivak, v še en bivak povsem pod vodo. Dali so nam torbe za maratonsko etapo in znajdite se. Vsi imamo mokro opremo, mene pa čaka še popravilo počene zračne blazine. Danes bo noč bolj kratka, a se borimo dalje. Pozitiva, druge ni!«

Jutri je po prvem planu tekmovalce čakal prvi del maratona (del relija brez asistence ekip) – 333 km specialne preizkušnje, a se je organizator odločil da zaradi ekstremnih razmer (mraz in dež) odpove etapo in se bodo motorist lahko naspali in nabrali moči. Vseeno jih čaka 400 km dolg transfer do naslednjega tabora.

Skupno po 6. etapi vodi konstantni Skyler Howes:

Tina Torelli

Foto: RallyZone