Do konca letošnjega relija Dakar so samo še trije dnevi in Toni Mulec vztrajno melje naprej! Kako zahtevna je dirka je danes občutil aktualni prvak Daniel Sanders, ki je poškodoval ramo in ključnico ter v hudih bolečinah vseeno pripeljal v cilj.

Avstralec seveda ne more več upati na zmago. V ta boj se sedaj iz tabora KTM lahko vmeša le še Luciano Benavides, ki se meri z dvema dirkačema na HRC Hondah, saj se nahaja na drugem mestu v generalni razvrstitvi med Toscho Schareino na tretjem in Rickyjem Brabecom na prvem mestu. Toni Mulec je skupno trdno na 10. mestu, zaostanek za vodilnim Prestonom Campbellom v Rally2 je uspel močno zmanjšati.

Zmago na etapi je osvojil Adrien Van Beveren, ki je od starta v Yanbu doživel pravo vrtiljak. Letos je na poti do Bisha končno prekinil svojo smolo in osvojil posebno etapo na dan, ko je bivak počastil Thierryja Sabina, ustanovitelja dirke Pariz–Dakar in Enduro du Touquet, na kateri se je Van Beveren z tremi zmagami (2014 do 2016) proslavil. Sedma etapna zmaga na Dakarju v njegovi karieri je za dirkača iz severne Francije popeljala še eno stopnico višje v hierarhiji, kjer je zdaj na šestem mestu, približno uro za vodilnim američanom.

Toni Mulec je danes dirkal v norem ritmu

”Za nami je še druga dvodnevna maratonska etapa letošnjega Dakarja. Včeraj sem štartal kar hitro in dobro, potem pa sem kar naenkrat ugotovil, da nekaj ne štima pri roadbooku. Nisem imel prave reference, da bi se lahko orientiral, tokrat sem se konkretno izgubil. Po mojem je bil to eden tistih trenutkov, ko sem se počutil najbolj izgubljenega letos. V tej situaciji je bilo res veliko odvisno od sreče, na kateri poziciji si bil, kdo se ti je pojavil v bližini, da bi si lahko pomagal in ga sledil. Jaz žal nisem imel nikogar okoli sebe, zadevo  sem moral rešiti sam.

V nadaljevanju sem dal vse od sebe, da bi popravil izgubljeni čas in minimaliziral škodo. Kar je bilo izgubljeno, je bilo izgubljeno, ampak mislim, da sem vseeno uspel »ukrasti« kakih sedem ali osem minut nazaj, kar ni bilo slabo. 

Bivouac je bil tokrat na malo boljši lokaciji, med sipinami, bilo je tudi nekoliko topleje. Hrana je sicer še vedno bolj tako-tako, ampak druženje pa top: ko imaš čas, se lahko v miru pogovarjaš z drugimi dirkači. Zvečer je bilo prav zabavno in super vzdušje. Spalo se je v redu, ni bilo mrzlo, tako da sem se kar solidno spočil.

Danes je bil kar zanimiv dan. Tako kot vedno doslej, sem vedel, da moram dati vse od sebe, ne glede na mojo pozicijo, nisem pa točno vedel kako sem končal včeraj, saj nismo imeli signala in informacij o uvrstitvah. Trasa je bila res zahtevna, ogromno zlomljenih, mehkih sipin, vmes pa trdi, razriti deli. Počutil sem se skoraj kot na superkrosu, kot da bi ves čas vozil »whoopse«. Ravno na teh tehničnih delih sem poizkušal narediti največ, ker vem, da mi ta stil vožnje leži. Dal sem maksimum, da bi nadoknadil, kolikor se je dalo.

V samih sipinah nisem imel ravno najboljšega ritma, ampak vseeno sem uspel nekaj pridobiti. Zadnji del sem bil spet večinoma spredaj in odpiral traso, mogoče sem v zadnjem delu še malo izgubil, ampak na splošno gledano je bil danes dober dan. Presenetilo me je, koliko dela sem danes dejansko naredil in da sem naredil toliko razlike proti konkurentom. Zaenkrat je vse skupaj videti super in upam, da bom lahko v nadaljevanju še malo pritiskal na ostale.

Napake se sicer dogajajo, ampak najpomembnejše je, da ostanem na kolesih. Dajem vse od sebe, ne glede na pozicijo in to je bistvo.

Jutri nas čaka res dolg dan, spet eden daljših na tem reliju. Sama specialna etapa sicer ni ekstremno dolga, 346 kilometrov, ampak ravno to me malo skrbi. Takšne etape znajo biti pogosto zelo zahtevne. 

Poleg tega imamo še zelo dolge povezovalne etape. Navsezgodaj nas čaka približno 300 kilometrov povezave, že kar konkretna razdalja, potem po specialu pa še enkrat toliko. Če vse skupaj seštejem, bo etapa dolga nekje okoli 900 kilometrov.

Tukaj je internet res slab, zato ne morem veliko spremljati, ampak hvala vsem za podporo. Res jo čutim in sem zelo hvaležen za vsak komentar, sporočilo in navijanje” še dodaja Korošec.

Simon Marčič se bori naprej

Po dodatnih dveh dneh počitka in izkoriščenem »Jokerju«, da se je čim bolje sestavil, se je Simon na polno lotil 9. in 10. etape. Šlo je ponovno za maratonsko obliko etap, torej z bivakom sredi puščave, kjer je vse tekmovalce čakal zgolj šotor in obrok, v skupni dolžini 1843 km – obvezno na istih pnevmatikah. Ker včeraj ni bilo signala, se Simon ni mogel javiti, je pa zato povzel dogajanje na obeh etapah danes, ob prihodu v cilj v Bishi:

”Včerajšnja etapa niti ni bila tako slaba. Začel sem zelo umirjeno, da sem videl kako je s poškodovanim kolenom, proti koncu pa sem videl, da je dokaj stabilno, da ni prevelikih bolečin. Bil sem sicer na močnih protibolečinskih sredstvih, ampak vseeno. Na koncu je bilo ok. Žal pa mi je že ob koncu prvega dela te maratonske preizkušnje totalno »požrlo« sprednjo pnevmatiko.

Posledično je bila danes ves dan borba za preživetje. Že tam, okoli 200km pred ciljem sem mislil, da bom moral poklicati helikopter, da ne bo šlo naprej. Ampak potem sem si rekel: ”Glej, plačal si za to da dirkaš in ne za to, da se voziš s helikopterji.”

Nekako sem se tolažil, da ne more biti do konca tako zahteven teren. Tega ne bi zdržal niti konj. Takih sipin, ki jih je bilo kakšnih 50-60km – res tako mehkih, da sem se kakšnih 10x vkopal. Ampak ja, na koncu je zneslo in sem prišel do cilja.”

Včerajšnjo etapo je Simon zaključil na 12. mestu v razredu Original by Motul, danes pa na 18. mestu. Slabša uvrstitev na današnji etapi je predvsem posledica izredno izrabljene sprednje pnevmatike, saj se je Simon počutil dobro in bi lahko napadal. Žal je moral izbirati počasnejše, lažje in velikokrat daljše linije, saj spredaj enostavno več ni imel oprijema.

Jutri tekmovalce čaka 11. etapa – iz Bishe do Al Henakiyaha, v skupni dolžini 882 km, od katerih je 346 tekmovalnih. Simon se počuti dobro. Poškodovano koleno je stabilno in bolečina je znosna. Danes je imel dovolj časa, da je popravil vse manjše poškodbe na motorju, ki jih je moč popraviti na terenu, sredi puščave. Pravi, da se veseli jutrišnje etape, predvsem ker velja ta za navigacijsko zahtevno.