Intervju: Enej Logar – državni prvak v razredu supersport 600

Državi prvak, ki je zmagal že na svoji prvi dirki in čeprav prihaja iz Idrije, zibelke relija se je odločil za dirkanje na dveh kolesih. Z njim sem se pogovarja o njegovih začetkih, o tem koliko stane dirkanje in kakšen voznik je za volanom ter seveda tudi o tem kako lahko postane še boljši

Kdo je pravzaprav Enej Logar, državni prvak v razredu supersport 600?

Rojen sem leta 2003, prvi nastop na dirki sem zabeležil leta 2010. Pred tem sem sicer vozil minimoto bolj za zabavo. Dirke, predvsem relije in motokros pa sem hodil gledati že od malih nog, po TV pa redno spremljal Moto GP dirke in sem bil velik navijač Rossija dokler je še aktivno dirkal. Enkrat sem bil državni prvak minimoto otroci 2, enkrat Mini GP 10, ter dvakrat supersport 600. Enkrat sem bil tudi pokalni prvak v minimotu, leta 2014 pa sem osvojil 4. mesto na evropskem prvenstvu minimoto junior.

Kakšen je občutek, ko po uspešno izpeljani sezoni osvojiš naslov prvaka, ali gledaš nazaj in analiziraš kje bi še kaj lahko naredil bolje ali se preprosto predaš veselju in za nekaj časa povsem odmisliš dirke?

Zame je vsaka dirka poglavje zase, vedno želim dati vse od sebe. Le lani na zadnji dirki sezone, ko sem imel lepo prednost pred tekmeci, sem moral voziti bolj zadržano, saj sem moral le pripeljati varno do cilja, da zadržim prednost. Bilo je težko, a ata je bil jasen, da bom moral v primeru odstopa zaradi neumnosti, peš domov (smeh). Vsak nastop (trening, dirko) sam pri sebi analiziram, skušam najti pomanjkljivosti, z željo, da jih potem odpravim in postanem še hitrejši. Vsake zmage sem seveda vesel, a se ne predajam le veselju, saj imam takoj v mislih že naslednji nastop,

Od kje odločitev za dirke na asfaltu in še to na dveh kolesih, glede na to, da imate v Idriji tako močno tradicijo v avtomobilskih dirkah?

Idrija je v svetu bencinskih športov res znana predvsem po dobrih voznikih relija, mimogrede, prav moj stari ata Marijan je bil tudi prvi voznik relija iz Idrije, in tudi sam redno spremljam dogajanje v reliju (pa tudi formulo 1 rad spremljam). Zakaj dirke na asfaltu? Hm, na to ne znam odgovoriti. Mogoče splet naključij, to da sem doma pregovoril starše za nakup minimota (v zameno, da sem se naučil voziti kolo brez pomožnih kolesc), pa redno spremljanje Moto GP dirk z očetom, kjer sem navijal za Rossija. Za vožnjo avtomobila pa sem bil takrat še premajhen. Resda sem šel enkrat tudi preizkusiti karting, ki pa me ni tako pritegnil.

Glede na to, da ste v dirkah že od mladih nog me zanima ali bi se ponovno odločili za takšno pot ali bi izbrali kak drugi šport?

Vsekakor bi se še enkrat tako odločil. V otroških letih sem treniral tudi nogomet, sedaj pa rad tečem in kolesarim. Se pa ne vidim v vlogi tekmovalca v teh dveh športih.

Kaj ja najboljša in kaj je najslabša stvar dirkanja z motorji?

Hm,… v bistvu se ne morem spomniti niti ene slabe stvari v povezavi z dirkanjem. Dirkanje z motorji je čisti užitek. Tudi to, da je potrebno kdaj opraviti kakšno daljšo pot do dirkališča, ne more odvzeti tega užitka. Saj pride kakšen dan, ko ti ne gre vse po planih, a dirkanje mi je tako pri srcu, da me to ne vrže iz tira.

Kaj pa cesta, kako je z vožnjo po cesti, ste dirkači adrenalinski vozniki tudi ko sedete za volan avtomobil?

Sam sem avto pričel voziti pri dobrih 16 letih, z zeleno L tablico in s spremljevalcem, takoj ko sem dopolnil 18 let pa sem tudi opravil vozniški izpit in sem sedaj mladi voznik. Zaenkrat nimam nobene potrebe po kakšnem divjanju po cesti in lahko rečem, da sem za volanom precej umirjen.

Kakšen je vaš dirkalni motor, je na njem veliko specialnih tekmovalnih komponent?

V mojem primeru gre za dokaj serijski motor, kupljen je bil pred lansko sezono z namenom učenja ob prestopu iz kategorije Mini GP 10, kjer se nastopa na manjših stezah (kartodromih). A izkazalo se je precej presenetljivo, da sem lahko z njim konkurenčen na državnem prvenstvu in sem že v prvem nastopu osvojil prvo zmago. Zato prav veliko kakšni posebnih dirkaških komponent nimam, konec koncev pa vse to tudi precej stane. S kakšnim sponzorjem bi si lahko privoščil tudi to. Predvsem boljše vzmetenje in elektronika bi mi omogočala dosegati še boljše čase.

Koliko sploh stane dirkanje za državno prvenstvo, kaj potrebuješ, da začneš in recimo kaj, da postaneš državni prvak?

Yamaha R6 s katero nastopam je bila kupljena po ugodni ceni, štiri tisočake in pol. Po lanski sezoni, ko sem v prvi sezoni na tem motorju osvojil naslov prvaka, je bil preko zime narejen servis in to je to. Glavni strošek med sezono so torej predvsem gume in prijavnine. Hitreje ko gre, bolj se gume obrabljajo in kakšen vikend sta potrebna tudi dva kompleta gum kar nanese precej denarja. Za sodelovanje na državnem prvenstvu je sicer potrebno pridobiti licenco pri AMZS in imeti sklenjeno ustrezno zavarovanje, tako nezgodno, kot turistično.

Kaj pa tujina, vemo, da so na mednarodnih dirkah fantje zelo hitri, konkurenca je ogromna? Se vidite v kakšnem od prvenstev? Morda endurance kjer smo Slovenci v novejšem obdobju dosegali še nekako največ uspeha v mednarodni konkurenci?

Za prihodnjo sezono bi si želel, poleg dirkanja na državnem prvenstvu, nastopati še v prvenstvu Alpe Adria, kjer je konkurenca še močnejša. No, tudi v državnem prvenstvu sicer ni lahko postati prvak. predvsem z Domnom Lipnikom sva se borila dobesedno za tisočinke, pa tudi Grega Žust je zelo hiter. A kot rečeno, Alpe Adria je naslednja stopnička, kjer bi se želel preizkusiti. Za to pa bi potreboval drug, novejši in bolje opremljen motor. Trenutno že poteka iskanje podpornikov oziroma sponzorjev, ki bi mi pomagali pri uresničitvi te želje. Na srečo je nekaj posameznikov, ki pomagajo, pa tudi društvo za katerega nastopam, Avto-moto društvo Domžale, me podpira pri mojih nastopih. Seveda pa bi bil vesel tudi kakšne priložnosti za nastopanje na evropskem ali svetovnem prvenstvu in tudi vztrajnostne dirke (endurance) bi bila lepa stvar. A prej bo treba doseči še kakšen dober mednarodni rezultat, ki ti potem lahko odpre vrata. Ampak, lepo po vrsti, najprej bo treba uresničiti projekt Alpe Adria.

Kaj bi recimo potreboval, da bi bil še hitrejši, gre samo za tehniko – boljši motor ali je veliko prostora za napredek tudi v vozniškem znanju?

Zagotovo je veliko v tehniki, a tudi sam moram svojo vožnjo še izboljšati. Trening, trening, trening, trening, to je edina prava pot za napredek.

Najljubše dirkališče je…zakaj?

Najljubšega dirkališča nimam, saj ima vsaka steza nek svoj čar. Imam pa posamezne odseke, ki so mi zelo všeč, eden takih je na primer drugi zavoj na Slovakiaringu, kjer gre z res veliko hitrostjo skozi zavoj, zadek pa drsi. Res neverjeten občutek.