Na VN Italije v Mugellu smo izvedeli, da bo Yamaha od naslednje sezone brez satelitske ekipe RNF, letos dobre rezultate dosega le Quartararo, situacija pa je podobna tudi pri Hondi. Marquez je odšel na operacijo, drugega železa v boju za naslov pa Japonci nimajo. Evropske znamke v ospredju.
Kaj se v resnici dogaja? Smo v MotoGP na pragu velikih sprememb?
Fabio Quartararo je po Veliki nagradi Italije svoje drugo mesto za Francescom Bagnaio (Ducati) označil za “najboljšo dirko” v svoji karieri. Da se bo v Mugellu v neposrednem boju z Ducatijevo falango dirkačev tako dobro odrezal, ni bilo pričakovati. Tudi direktor Yamahine ekipe Lin Jarvis je to drugo opisal kot “zmago”, saj so bili rezultati preostalih Yamahinih dirkačev, razen Quartararoja, milo rečeno skromni. Franco Morbidelli in Andrea Dovizioso na domači dirki nista osvojila niti točke za svetovno prvenstva. To je, ob dejstvu, da je izgubila tudi satelitsko ekipo, trenutna Yamahina realnost. Šef ekipe Lin Jarvis se sooča z velikimi izzivi za prihodnost. Ekipa RNF se je na presenečenje Britanca v dneh VN Italije dogovorila z Aprilio, da bo naslednji dve leti satelitska ekipa italijanske znamke. V ozadju so bile razpoke med RNF in Yamaho čedalje večje. Razali, šef ekipe RNF nad odločitvijo Yamahe, da Valentino Rossi v sezoni vozi za ekipo 2021, ni bil navdušen: »Seveda mi je bilo v čast imeti superzvezdnika v ekipi, a njegovi rezultati so bili porazni.« Mimogrede, v Mugellu se je popularni Doctor tudi uradno upokojil, upokojili so tudi njegovo značilno številko 46. Glavni sponzor Petronas se je umaknil, v ekipo je prišel še nemotivirani Doviziosa in tudi njegovi rezultati so pod pričakovanji. Zaradi vsega naštetega je razumljivo, da se je Razali odločil za prestop k Aprilii. Yamaha pa se sooča s podobno težavo kot Honda: motocikel je hiter le v rokah enega voznika. Pri Yamahi je to Quartararo, pri Hondi Marquez. A Španec zaradi poškodb prekinja sezono, odhaja na operacijo in ga v letošnjem letu ne bomo več videli na stezi. Za Jarvisa je torej izjemno pomembno, da obdrži aktualnega svetovnega prvaka. Brez Quartararoja Yamaha ni konkurenčna. Honda je svarilna zgodba. Odkar se je poškodoval Marc Marquez, ekipa HRC, ki je vajena uspehov, prav tako v težavah.
Kje so mladi talenti?
Kaj je naloga satelitske ekipe? Zbira podatke, ki so pomembni za inženirje, preizkuša določene nove tehnične rešitve in dele, zanjo praviloma nastopajo mlajši talentirani dirkači, ki čakajo na sedež v tovarniški ekipi. Yamaha v svoji satelitski ekipi nima mladih talentov, čeprav od letošnjega leta v sodelovanju z VR46 podpira ekipo Moto2. Toda Keminth Kubo in Manuel Gonzalez (še) nista uspela prepričati. A tudi če bi se to zgodilo, bi lahko Yamaha v prihodnosti mladega dirkača pripeljala le neposredno v tovarniško ekipo. A Jarvis nikoli ni bil pripravljen tvegati. Zadnji novinec s katerim je Yamaha podpisala pogodbo je bil leta 2008 Jorge Lorenzo. Od takrat so se morali drugi dirkači dokazati v satelitski ekipi. Letošnji Mugello je bil v tem pogledu za Jarvisa še en težak dirkaški vikend. Po izstopu Suzukija in ukinitvi Yamahine satelitske ekipe, bo prihodnje leto v prvenstvu samo šest japonskih motociklov (štiri Honde in dve Yamah). Le Yamaha bo še vedno tekmovala z vrstnim štirivaljnikom. V zadnjih dveh ali treh letih se je zamenjala generacija dirkače – za »starega« velja že Marc Marquez, letnik 1993! Priča smo tudi preobratu med znamkami. Prevlada japonskih znamk se končuje, v ospredju so evropski proizvajalci Ducati, Aprilia, tudi KTM. Honda je za model RC213V, ki je bil pred letošnjo sezono zasnovan povsem na novo, gojila velike upe. Tudi pri Yamahi bi morali razmisliti o tem, kako celoten projekt MotoGP prenoviti za prihodnost – tudi s tehničnega vidika. Pa še nekaj: Quartararo je prišel k Yamahi kot darilo z neba. Če Wilco Zeelenberg in Razali ne bi dala priložnosti ne preveč uspešnemu dirkaču Moto2, bi bila Yamahina realnost trenutno verjetno res videti črna.
Primož Jurman
Foto: Dorna, Primož Jurman
