V času, ko pritisne mraz, ko zapade sneg večino motoristov zima prežene s cest. Izjema so poštarji in redki zanesenjaki, ki jih mraz ne moti. A motor in zima nista najboljša prijatelja. Tu je nekaj nasvetov, ki jih je pripravil naš sodelavec Matjaž Drev, ki je pojasnil zakaj je bolje, da motocikel prezimi v garaži

S hladnih cest nas ne prežene le mraz, ki ga je z ustreznimi zimskimi in električno ogrevanimi oblačili mogoče nekoliko omiliti, ampak morda še v večji meri nevarne razmere – enosledna vozila se na zasneženih in zaledenelih cestah ne obnesejo najbolje. Tu je še sol, oziroma umazanija na cestah, ki poskrbi za rjavenje kovisnkih delov kar seveda ni najboljše za vaš motocikel.

Na neki točki smo (z izjemo že omenjenih izjem) prisiljeni motocikel pospraviti v garažo. Ob tem pogosto pozabimo, da je treba narediti nekaj ključnih korakov, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju. V nasprotnem primeru tvegamo, da nas spomladi ob prvem zagonu motocikla doleti razočaranje – morda motor sploh ne bo zarohnel, morda bo, a z bistveno okrnjenimi zmogljivostmi. Nepravilna hramba čez zimo lahko privede do pospešenega rjavenja, izpraznjenega akumulatorja, deformiranih pnevmatik in kontaminiranega goriva. Na srečo se takšnim neprijetnostim z nekaj preudarnimi koraki lahko izognemo in v novo sezono zapeljemo z dobro voljo.

Kaj torej storiti, da motocikel ustrezno pospravimo čez zimo?

1. Temeljito čiščenje in zaščita

Na prvem mestu je vsekakor smotrno temeljito očistiti motocikel. Umazanija, sol in prah škodijo laku in barvi, predvsem pa pospešujejo nastanek rje. Prav tako na očiščenem motociklu hitreje opazimo morebitne poškodbe. Tu posebne umetnosti ni, predvsem trud, vedro tople vode, čista krpa ali dve in kakšno čistilo, ki ne sme biti preveč agresivno, da ne poškoduje občutljivih površin. Po opravljenem čiščenju je treba motocikel temeljito osušiti, ker je vlaga najboljša prijateljica rje, te pa (razen če izdelujemo »rat-bike« projekt) nočemo. Nekateri lak in krom zaščitijo s posebnim voskom – sam tega ne počnem, verjetno zaradi lenobe. Je pa smotrno dobro očistiti verigo in jo nato še namazati z namenskim sprejem ali oljem.

2. Zaščita goriva

Če je motocikel povsem pri miru več mesecev, se kemijska sestava goriva začne spreminjati. Morebitne usedline in koščki rje v rezervoarju lahko zamašijo filter za gorivo, ali še huje, dize v uplinjačih in šobe v injektorjih. Zato je dobro, da rezervoar do vrha napolnimo s svežim bencinom, vanj dolijemo stabilizator goriva in motor za kakšno minuto zaženemo, da stabilizirano gorivo doseže vse komponente.

3. Skrb za akumulator

Dolgotrajno mirovanje motocikla (ali drugih vozil), še posebej pri zelo nizkih ali zelo visokih temperaturah, hitro izprazni akumulator. Zato nas spomladi lahko doletijo težave z zagonom motorja. Rešitev je več, še najbolj preprosta je, da akumulator priklopimo na »pametni« polnilec, ki omogoča počasno polnjenje in vzdrževanje optimalne napetosti. Takšni polnilci tudi prepoznajo ali gre za 6V ali 12V akumulator, predvsem pa samodejno prekinejo dovajanje električnega toka, če je akumulator blizu točke prenapolnjenosti. To je pomembno pri nekaterih tipih akumulatorjev, saj jih lahko s prekomernim polnjenjem že v nekaj urah poškodujemo ali celo uničimo. Poleg tega sodobni »pametni« polnilci omogočajo polnjenje zelo različnih tipov akumulatorjev: konvencionalnih svinčenih, gel, AGM in litijevih. Najcenejši »navadni« akumulatorski polnilci praviloma ne omogočajo polnjenja vseh tipov akumulatorjev oz. se takšni poizkusi za neustrezen tip akumulatorja slabo končajo – vem, ker sem poizkusil.

4. Skrb za pnevmatike

Če motocikel zelo dolgo čepi na istem mestu, mirovanje prej ali slej povzroči rahlo deformacijo pnevmatik. Pri vožnji traktorja to ne bi bilo pomembno, pri vozilu, ki je namenjeno dinamični vožnji skozi zavoje, temu seveda ni tako – dobro ohranjene pnevmatike niso pomembne le zaradi udobja, ampak predvsem zaradi varnosti. Zato najprej preverimo ali je v njih ustrezen tlak in tega še malenkost povečajmo (za recimo 0.2 bara). Prenizek tlak vodi k hitrejši deformaciji pnevmatik.

Če ima naše motorno kolo centralno stojalo, ga vsekakor postavimo nanj. S tem zmanjšamo pritisk na površino pnevmatik. Če imamo namenska stojala, npr. tista, ki jih uporabljamo pri mazanju verige ali menjavi koles, uporabimo ta. In če nimamo nič od tega? Potem motocikel vsak teden nekoliko prestavimo in tako preprečimo, da bi bile ves čas obremenjene iste točke pnevmatik.

5. Olje in hladilna tekočina

Nekateri priporočajo menjavo olja in oljnega filtra pred prezimovanjem. Logika tu naj bi bila, da staro olje ob dolgotrajnem mirovanju zaradi svoje strukture (različne nečistoče in kisline) pospešuje poškodbo nekaterih elementov pogonskega sklopa, predvsem tesnil. Tega osebno ne počnem. Je pa vsekakor to dober čas, da preverimo nivo olja v motorju, predvsem pa stanje hladilne tekočine. To drugo je lahko pomembno, če motocikel hranimo v neogrevanih prostorih, kjer temperature pozimi padejo pod ledišče.

6. Hramba

Idealno je, če motocikle lahko shranimo v suh prostor z zmerno temperaturo. Razne garaže so optimalne. Če se odločimo, da ga bomo pokrili, je priporočljivo uporabiti pregrinjalo, ki prepušča zrak. S tem zmanjšamo verjetnost in obseg nastanka kondenza na kovinski površini. Tega ne želimo, saj vlaga pospešuje nastanek rje. Če motocikel hranimo v lopi, ki jo naseljujejo razne živalce (od žuželk do miši), za vsak slučaj s krpo zamašimo izpušni lonec in predel za dovod zraka. S tem zmanjšamo verjetnost, da bodo živalce zgradile svoje novo domovanje v notranjosti našega jeklenega konjička.

Kaj pa občasne kratke vožnje med zimo?

Nekateri motocikel držijo v delovni pripravljenosti tako, da ga vsakih nekaj tednov zaženejo in z njim naredijo krog ali dva. Če je vožnja dovolj dolga, s tem res nekoliko osvežimo delovanje celotnega pogonskega sistema in napetost v akumulatorju, vendar tvegamo, da s ceste poberemo sol. Ta v kombinaciji z vlago predstavlja najboljše pogoje za nastanek in širjenje rje. Če motocikel za kratek čas zgolj zaženemo na mestu, je težava drugačna: Zagon motorja porabi veliko toka in ni nujno, da se bo ta v kratkem ciklu delovanja obnovil. Prav tako je zagon hladnega motorja za komponente precej obremenjujoč.

In kako se »zimskega spanja« lotevajo profesionalci?

Za nasvet kako ustrezno prezimiti motorno kolo smo vprašali g. Martina Rusa, glavnega mehanika pri podjetju JRSR d.o.o., uradnemu zastopniku znamke Triumph. Pojasnil je, da je način prezimovanja odvisen od tega ali gre za terenski ali za cestni motocikel. Pri terenskem motociklu je treba preveriti tlak v pnevmatikah, očistiti ali zamenjati zračni filter, doliti svež bencin, odstraniti sedež, ker se pod njim rad nabira kondenz, akumulator priklopiti na polnilec, spihati in namazati električne konektorje. Prav tako je pomembno odzračiti vilice (če imajo to funkcijo), ker sicer tvegamo, da bodo tesnila prehitro popustila. Približno po dveh mesecih mirovanja je smotrno terenski motocikel za kratek čas zagnati, da s tem obnovimo pretok motornega olja po celotnem sistemu. Pri prezimovanju cestnega motocikla je režim podoben, preskočimo lahko odzračevanje vilic, ker te praviloma niso tako obremenjene kot pri terenski vožnji in tudi verjetnost nabiranja kondenza pod sedežem je manjša, zato ni odločilno ali tega odstranimo ali ne.

Matjaž Drev