Ducati Hypermotard V2 je že vrsto let sinonim za zabavo na dveh kolesih. Nova generacija pa prinaša nekaj, kar je prejšnjemu modelu nekoliko manjkalo – več uglajenosti, več vozniške samozavesti in predvsem motocikel, ki je hitrejši zato, ker ga je bistveno lažje voziti. Še vedno ostaja pravi supermoto po duši, vendar je zdaj precej bolj dostopen izkušenemu cestnemu vozniku.

Motocikel sem preizkusil na zavitih cestah, kjer se Hypermotard počuti kot doma. Že po prvih kilometrih postane jasno, da Ducati ni želel narediti najmočnejšega ali najbolj ekstremnega motocikla v razredu. Želeli so ustvariti motocikel, na katerem bo voznik užival prav vsak kilometer – in to jim je po mojem mnenju uspelo. Testiral sem ga po zavitih cestah, polnih hitrih ovinkov kot tudi počasnih zavojev in v vsakem primeru se je izkazal z nadzorom, ki ga nudi vozniku. Priznam pa, da je za vsakodnevno rabo za vožnjo v službo denimo predvsem potrebno brzdati željo po nenehnih pospeških in vijuganju med avtomobili. ž

VIDEO TEST

Motor, ki navduši z uglajenostjo

Srce novega Hypermotarda predstavlja povsem novi 890-kubični dvovaljni agregat V2, ki razvije 120 KM in 94 Nm navora. Številke so impresivne, še bolj pa navduši način, kako motor razvija svojo moč. Na cesti se izkaže kot zelo prijazen, do trenutka, ko mu daš signal, da gre lahko na polno.

Motor vleče zelo zvezno skozi celotno območje vrtljajev. Ni sunkovit, ni živčen in nima neprijetnih vibracij, ki so bile pri prejšnji generaciji bolj izrazite. Ne glede na to, ali se peljete umirjeno ali športno, vedno ponuja dovolj navora in zelo predvidljiv odziv na ročico plina.

Prav ta uglajenost naredi največjo razliko v primerjavi s prejšnjim Hypermotardom. Novi model je bistveno bolj enostaven za vožnjo, zaradi česar lahko voznik več pozornosti nameni izbiri idealne linije skozi ovinek.

Ovinki so njegov naravni habitat

Če obstaja motocikel, ki se nasmehne vsaki serpentinasti cesti, je to Hypermotard V2 SP.

Široko krmilo, pokončen položaj sedenja in majhna masa omogočajo neverjetno lahkotno spreminjanje smeri. Motocikel daje občutek popolnega nadzora in voznika ves čas spodbuja, da v ovinke pripelje nekoliko hitreje.

Prav tu pokaže svoj pravi značaj. Vsak ovinek postane zabava, spremembe smeri so hitre in natančne, motocikel pa daje občutek, kot da je precej lažji od številk na papirju.

To ni motocikel za avtocesto. To je motocikel za ceste, kjer je ovinkov več kot ravnin.Brez težav pa bi se z njim lahko zapeljali na manjšo stezo in uživali v maksimaljnih nagibih in pospeških.

Klasična supermoto ergonomija

Položaj za krmilom ostaja zvest tradiciji Hypermotarda.

Široko krmilo omogoča odličen vzvod, noge so postavljene športno, voznik pa sedi visoko nad cesto. Prav zaradi tega je občutek nadzora izjemen in motocikel vozniku zaupa veliko informacij o oprijemu sprednjega kolesa.

Visoko sedenje sicer ne bo ustrezalo vsakomur, predvsem nižjim voznikom, vendar ravno ta položaj omogoča značilen supermoto občutek.

Vzmetenje je odlično, a bi lahko bilo nekoliko trše

Različica SP je opremljena s popolnoma nastavljivim vzmetenjem Öhlins, ki brez težav požira neravnine in motocikel lepo umiri tudi pri hitrejši vožnji.

Kljub temu sem med testom dobil občutek, da je serijska nastavitev nekoliko mehkejša, kot bi pričakoval od različice SP. Za običajno cestno uporabo je takšna nastavitev zelo prijetna, pri res agresivni vožnji pa bi si želel nekoliko več opore predvsem pri močnejšem zaviranju in hitri menjavi smeri.

Zavore opravijo svojo nalogo

Spredaj skrbijo za zaviranje radialne čeljusti Brembo M50, ki nudijo dober občutek na ročici in dovolj zavorne moči za hitro cestno vožnjo.

Čeprav niso tako agresivne kot pri Ducatijevih superbikih, je to za namen Hypermotarda celo prednost. Zavore so zelo dobro odmerljive in vozniku vlivajo veliko zaupanja tudi na slabšem asfaltu.

Elektronika ostaja na visokem nivoju

Ducati tudi pri Hypermotardu ni varčeval z elektroniko.

Na voljo so različni vozni programi, ABS v nagibu, nadzor zdrsa zadnjega kolesa, nadzor dviga prednjega kolesa, quickshifter in sodoben TFT zaslon, ki je pregleden tudi med športno vožnjo.

Elektronski sistemi delujejo zelo neopazno in vozniku pomagajo predvsem takrat, ko začne iskati meje oprijema.

Ni motocikel za začetnike

Čeprav je novi Hypermotard precej bolj prijazen kot njegov predhodnik, ga vseeno ne bi priporočal voznikom brez izkušenj.

120 konjskih moči, visoko sedenje in izrazita supermoto geometrija zahtevajo voznika, ki že razume dinamiko motocikla.

To je motocikel za tiste, ki radi aktivno vozijo in uživajo v vsaki spremembi smeri.

Potovanja? To ni njegov namen.

Sedež je primeren predvsem za enega voznika. Sopotnik sicer lahko sede zadaj, vendar je hitro jasno, da Hypermotard ni namenjen dolgim potovanjem v dvoje.

Druga stvar, ki jo opazite že pri hitrostih okoli 120 km/h, je veter. Ker motocikel praktično nima vetrne zaščite, veter močno pritiska v prsni koš. Na regionalnih cestah tega skoraj ne opazite, na avtocesti pa postane hitro naporno.

Cena Ducati Hypermotard V2 SP v Sloveniji

Priporočena maloprodajna cena za Ducati Hypermotard V2 SP v Sloveniji znaša približno 20.790 €, medtem ko je osnovni Hypermotard V2 na voljo od približno 16.490 €. Cena vključuje štiriletno tovarniško garancijo Ducati 4Ever.

Tehnični podatki

• Motor: V2, tekočinsko hlajen
• Prostornina: 890 cm³
• Moč: 120,4 KM (88,6 kW)
• Navor: 94 Nm
• Menjalnik: 6-stopenjski s quickshifterjem
• Vzmetenje: KYB(spredaj in zadaj)
• Zavore: Brembo Monoblock M4, Cornering ABS
• Višina sedeža: 880 mm
• Masa brez goriva: 180 kg
• Rezervoar: 12,5 litra, poraba na testu 6l/100 km

Prvi vtis MotoAvantura.si

Ducati je z modelom Hypermotard V2 SP naredil velik korak naprej. Motocikel je občutno bolj uglajen kot njegov predhodnik, motor deluje izvrstno, brez motečih vibracij, vodljivost pa ostaja med najboljšimi v razredu.

To ni motocikel za začetnike in zagotovo ni motocikel za vsakodnevno vožnjo po avtocesti. Je pa eden najbolj zabavnih motociklov za vse, ki obožujejo ovinke, radi aktivno vozijo in iščejo pristni supermoto občutek.

Če bi moral Hypermotard V2 SP opisati z enim stavkom, bi rekel: to je motocikel, ki ne meri hitrosti z radarjem, ampak s številom nasmehov pod čelado.