Honda je za leto 2025 osvežila Transalp, motocikel, ki ga lahko brez dvoma uvrstimo v razred dual-sport. Namenjen je voznikom, ki želijo vsestranski motor za cesto, ovinke in urejen makadam, a niso usmerjeni v ekstremno terensko vožnjo.
Že prvi kilometri so pokazali, da gre za prijeten in lahko obvladljiv motocikel. Na asfaltu je vožnja lahkotna, v ovinkih stabilna, na makadamu pa uživaška – tudi če so gume že pri koncu življenjske dobe.
Obširnejši test lanskoletne Honde Transalp najdete na TEM LINKU.
Oblika in ergonomija
Honda je poskrbela za bolj privlačne barvne sheme: črno je zamenjala elegantno sivo, v ponudbi pa ostaja klasično belo-modro-rdečo obe z z zlatimi platišči, slednjo smo imeli tokrat na testu. Prenovljen sprednji del s sodobnejšo enoto žarometov in izboljšanim vetrobranom nudi boljšo zaščito pred vetrom in manj turbulence, kar seveda pomeni bolj sproščeno vožnjo.
Višina sedeža je postavljena pri 850 mm (opcijsko 820 mm, celo 800 mm), položaj za krmilom je sproščen in udoben tudi za daljše vožnje. S pokonci postavljenim krmilom, se Transalp lepo pelje tudi na makedamskih podlagah, dokler so te lepo urejene.
Motor in vožnja na cesti
Srce Transalpa je 755-kubični vzporedni dvovaljnik s 92 KM in 75 Nm navora. Motor vleče linearno, z dovolj moči za potovanja, prehitevanja in dinamično vožnjo po ovinkih.
Poraba na testu je bila 4,5 l/100 km, kar je zelo spodoben rezultat za ta razred. Na avtocesti se pelje mirno, brez pretiranih vibracij, pri potovalnih hitrostih pa ostaja udoben.
Vzmetenje in teren
Za leto 2025 je Honda nekoliko popravila blaženje sprednjih vilic in zadnjega blažilnika. Na asfaltu in urejenem makadamu je vožnja prijetna, vzmetenje sodeluje in lepo požira neravnine.
Kjer pa teren postane resen – globoke luknje, prečni kanali ali grob teren – motor hitro pokaže meje. Razlog so predvsem premehke vzmeti in relativno omejena oddaljenost od tal (210 mm). To pomeni, da Transalp ni “hard enduro”, temveč udoben potovalni enduro z možnostjo lahkega izleta izven ceste.
Elektronika in dodatki
Nov TFT-zaslon je svetlejši in preglednejši, upravljanje poteka preko osvetljenega joysticka. Sistem Road Sync omogoča osnovno povezljivost (klici, glasba, navigacija z navodili).
Dodali so tudi drugi uporabniški način vožnje, kar pride prav za ločene nastavitve ceste in terena.
Velik napredek je pri kontroli zdrsa – na najnižji stopnji (1) deluje odlično tudi na makadamu. Slabost pa je, da se nastavitve ABS in TC resetirajo ob izklopu motorja, kar je na terenu nepraktično.
Tehnični podatki (Honda XL750 Transalp 2025)
Motor: 755 cc, tekočinsko hlajen, paralel-twin, 8 ventilov, 270° zamik
Moč: ~ 68 kW (92 KM) pri 9.500 vrt./min
Navor: ~ 75 Nm pri 7.250 vrt./min
Teža: ~ 210 kg (mokro, “ready to ride”)
Višina sedeža: 850 mm (opcijsko nižji sedež ~ 820 mm, celo 800 mm)
Oddaljenost od tal: 210 mm
Hod vzmetenja: spredaj 200 mm, zadaj 190 mm
Gume: spredaj 90/90-21, zadaj 150/70-18
Zavore: spredaj dvojni diski 310 mm (ABS), zadaj en disk 256 mm
Poraba na testu: ~ 4,5 l/100 km
Cena v akciji: 10,590 EUR
Zaključek
Honda Transalp 2025 je motocikel, ki se najbolje počuti na asfaltu in makadamu. Za slovenske razmere – kjer imamo ogromno kombinacij ovinkastih cest in lepih makadamskih poti – je to zelo vsestranska in prijetna izbira.
Če pa voznik išče motor za zahtevne terene in bolj agresivno terensko vožnjo, bo moral pogledati konkureco, Yamaho T7, Suzuki V-Strom 800DE, KTM 790 – 890, Cfmoto 800MT-X, itd.
