Po dveh maratonskih etapah, se je karavana spet vrnila v kamp. Simon Marčič je tudi danes odpeljal zelo dobro etapo in svoje misli o zadnjih dveh dneh strnil v naslednji izjavi:

»Dve maratonski etapi sta za nami. Spali smo sredi puščave, brez asistence. Za nas, ki dirkamo v razredu Original by Motul, je to tako ali tako enako kot vsak drug dan. Je pa res, da je potrebnega nekaj taktiziranja, predvsem prvi dan, da ne polomiš česa na motorju, saj nimaš podpore z rezervnimi deli. 

Kar se mene tiče, je bilo včeraj bolje. Včeraj sem končal kot 3. v svojem razredu, danes kot 4. Ni pa šlo, iskreno povedano, noben dan vse čisto gladko. 

Včeraj sem imel nekaj padcev, zelo dosti je bilo tako imenovanega »šota«, se pravi izsušenih slanih jezer, ki pa so bila letos precej namočena, ker je bilo veliko dežja. To je bilo kar nevarno. Tam so me tekmovalci dohitevali, nakar sem jih na sipinah ulovil nazaj, potem so me spet prehiteli, itn. Žal se mi je potem pripetilo tudi nekaj padcev. Dvakrat se mi je vklopil airbag.

Danes je bilo kar se tega tiče dosti bolje – bil sem brez padcev, hvala bogu. Sem imel pa nekaj težav z bencinsko pumpo. Že po 110km sem spraznil oba sprednja rezervoarja in sem moral potem malo taktizirati in zapirati plin v drugem delu, da sem lahko končal na bencinskih hlapih – dobesedno. 

Ampak ja, vseeno v redu. Jutri upam, da bo spet več sipin, da lahko napadem.«

Besedilo in foto: Denis Janežič