Dan loških dirk ob 50. obletnici nekoč največjega motorističnega dogodka v Sloveniji

V Škofji Loki, tem starodavnem slovenskem mestu, so v soboto 1. julija, na svoj račun prišli ljubitelji dirk in dirkaške tehnike. V mestu so , tako kot zadnjič pred petdesetimi leti zahrumeli stroji in obudili čas na znamenite loške dirke, ki jih je maja 1973 prekinila tragična nesreča. Po paradi tekmovalnih motociklov skozi mesto, na čelu katere sta ovenčana z zmagovalnima vencema v podobnem avtu, kot pred desetletji, publiko pozdravljala zmagovalca loških dirk Janko Štefe in Aleš Mrzel, so si obiskovalci v Sokolskem domu in na Mestnem trgu lahko ogledali priložnostni razstavi o loških dirkah.

Na slavnostni akademiji, ki so se je udeležili tudi župan mestne občine Škofja Loka Tine Radinja, predstavnik AMZS Erik Logar in predsednik AMD Škofja Loka Križaj je organizacijski odbor podelil posebne plakete nekdanjim tekmovalcem Nagrade Loke, Edvardu Čudnu, Alešu Mrzelu, Janku Štefetu ter Jožetu Bernetiču – Pepiju. Plakete so prejeli tudi loški dirkači, ki so uspeli v mednarodnem merilu: Roman Jelovčan, Edo Dolenc, Milan in Jure Štibilj ter Boštjan Pintar. Akademije so se kot posebni gostje udeležili nekdanji tekmovalci Silvo Habat, Jovica Paliković ter Milan Špendal, iz Nove Zelandije se je preko videopovezave s priložnostnim nagovorom oglasil večkratni zmagovalec loških dirk, rekorder proge v Škofji Loki in drugouvrščeni v svetovnem prvenstvu razreda do 500-kubičnih centimetrov, legendarni Ginger Molloy.

Škofja Loka je z večtisočglavo množico ponovno dokazala, da spomin na loške dirke še vedno živi in da ljudi starodobna dirkaška tehnika vedno znova pritegne.

O loških dirkah

Prva dirka v Sloveniji se je odvila 29. avgusta 1920 na cesti Podlipa–Smrečje, najbolj znane dirke v predvojnem obdobju so bile dirke na Ljubelj, na kateri so od leta 1926 tekmovali z motocikli in avtomobili. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je večina znamk preusmerila v proizvodnjo orožja, zato je tudi v avtomobilizmu in motociklizmu nastopil razvojni zastoj, s tem seveda tudi pri tekmovanjih. A že kmalu po koncu vojne so zanesenjaki znova začeli prirejati dirke. V Škofji Loki so prvo organizirali že leta 1946, potem pa še v Kamniku, Novi Gorici, Portorožu, na Ljubelju, Ljubljani ter seveda v Škofji Loki.

Do približno leta 1965 so dirkači tekmovali s predvojnimi stroji, prevladovale so angleške znamke AJS, Norton in BSA, predvsem z eno- in dvovaljnimi agregati. Velikansko zanimanje za dirkaške prireditve in zmogljivejše motocikle je spodbudilo hitrejši razvoj motorjev. Tovarne, kot so Honda, Benelli, MV Agusta, so pripeljale štirivaljnike, MZ, Suzuki, Yamaha pa zelo lahke in hitre dvotaktne motorje. Z njimi se je končna hitrost zelo povečala, zato so ulične dirke postale precej nevarne. Tudi Škofja Loka pri tem ni bila izjema. Na zadnjih loških dirkah so dirkači krog prevozili s povprečno hitrostjo višjo od 145 kilometrov na uro, pri čemer so gledalci stali ob roba ceste tudi tam, koder so junaki na dveh kolesih drveli mimo s hitrostjo krepko prek 200 kilometrov na uro.

Leta 1969 so predstavniki AMD Škofja Loka udeležili zasedanja Mednarodne motociklistične federacije (FIM) v Madridu in tam dobili dovoljenje, da se je dirka za »NAGRADO LOKE« preimenovala v dirko za »VELIKO NAGRADO LOKE«. Za leto 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočletnico, so organizatorji dirke želeli, da bi dirka štela tudi za svetovno prvenstvo, toda zaradi nevarne proge je to uspelo organizatorjem dirke v Opatiji. Na škofjeloško prireditev se je prijavilo rekordno število tekmovalcev iz številnih držav, skoraj petdeset tisoč gledalcev pa je pričakovalo velik spektakel, vendar se je dirka končala tragično.

Lepa nedelja izzvenela v tragedijo, ki je zapečatila usodo tovrstnih dirk v Sloveniji. Ob pogledu v preteklost je človek med gledanjem starih fotografij in brskanjem po preostalem gradivu ter ob kramljanju s še živimi dirkači preprosto navdušen, kakšen pogum so imeli, kakšna volja je takrat vodila organizatorje, kako se je odzvalo gospodarstvo in sploh celotna družba, kako velik je bil obisk gledalcev, in se zave, kako velik pečat so pustile loške dirke v tamkajšnji skupnosti.

Letos mineva 50 let od zadnje dirke v Škofji Loki.

Pod predsedstvom Frenka Pintarja so se konec leta 2022 navdušeni posamezniki združili v organizacijski odbor za pripravo Dneva loških dirk, ki je v soboto 1. julija v sklopu praznovanja 1050-letnice mesta potekal v Škofji Loki. Program se je začel ob 10.00 s parado starodobnih tekmovalnih motociklov na trasi od stare vojašnice preko Spodnjega trga do Mestnega trga, na slavnostni akademiji ob 12.00 v Sokolskem doma pa so se spomnili dosežkov nekdanjih tekmovalcev ter spregovorili o vlogi športnega motociklizma v Sloveniji. Na ogled bodo tudi tekmovalni motocikli in priložnostna razstava o loških dirkah, ki bo v Sokolskem domu v Škofji Loki odprta do 23. julija. Ob tej priložnosti je organizacijski odbor izdal tudi posebno in zanimivo knjižno izdajo ob 50-letnici motociklističnih dirkah Bencin, stotinke in pogum: zgodovina dirk v Škofji Loki, ki jo je moč kupiti v Škofjeloškem TIC-u in v restavraciji Pr´Pepet v Škofji Loki.