Od 1. junija letos velja nov zakon, ki omogoča, da lahko vozniki z vozniškim dovoljenjem B kategorije, ki opravijo minimalno šest ur v šoli vožnje, vozijo tudi skuterje oziroma motorna kolesa s prostornino motorja do 125 kubičnih centimetrov. Naj spomnim, da je bil AMZS eden od pobudnikov zakonodajnih sprememb na tem področju, saj je ocenil, da lahko večja uporaba tovrstnih sredstev osebne mobilnosti pomembno prispeva k zmanjšanju števila osebnih avtomobilov, zlasti v mestnih središčih, s tem pa tudi gneče in obremenitev okolja. Po štirih mesecih je prav AMZS v Centru varne vožnje Vransko pripravil dogodek kjer so predstavili ugotovitve glede novega zakona in vpliva na samo mestno in primestno mobilnost.

Kot je povedal predsednik Avto-moto zveze Slovenije Andrej Brglez, praksa kaže, da je pobuda naletela na plodna tla – motocikli so praktično razprodani, šole vožnje po Sloveniji pa se soočajo z velikim povpraševanjem za pridobitev kode 125. »Od začetka uporabe spremenjenega Zakona o voznikih so minili trije meseci, zato imamo deležniki, ki delujemo na tem področju, že prve izkušnje, ki jih želimo danes predstaviti. Po drugi strani pa prihaja zimski čas, ko motoristi razmišljamo o nakupu motorja za prihodnjo sezono, ali pa bodo tisti, ki sedaj za mestno vožnjo uporabljajo avto, razmišljali o novi obliki mobilnosti z motocikli do 125 kubičnih centimetrov, zato je pomembno, da jim pomagamo z nasveti in informacijami.« Ob vseh prednostih, ki jih uporaba motocikla prinaša, se je po njegovem mnenju treba zavedati, da pridobljeno znanje v šoli vožnje, ki ga kandidat usvoji v šestih urah praktičnega usposabljanja, predstavlja zgolj osnovno znanje za udeležbo v prometu, ranljivost motorista v prometu, v primerjavi z avtomobilistom, pa je bistveno večja – stopnja tveganja za najhujše prometne nesreče je lahko tudi do 100-krat višja. Predsednik AMZS je predstavil še izsledke raziskav, najbolj znane so z Japonske, »da je zjutraj ob prihodu na delovno mesto (mentalna in fizična pripravljenost za delo) največja pri tistih, ki se v službo pripeljejo z motorjem. Oni se v aktivni delovni proces vključijo hitreje in intenzivneje kot drugi. Razlog je jasen – ker so že med potjo v službo morali močno zaposliti tako možgane kot telo.«

125-kubični motocikli so prodajni hit

Sergej Petkovšek, vodja prodaje motornih koles Honda iz As Domžale Moto Centra, je povedal, da je prodaja motociklov do 125 ccm v letošnjem letu izjemno narasla: »V prvih devetih mesecih letošnjega leta je prodaja 125-kubičnih motociklov v primerjavi z enakim obdobjem lani narasla za štirikrat. Še lani je ta razred motociklov med vsemi motocikli predstavljal 17 odstotkov, letos pa že 40 odstotkov. Pričakujemo, da se bo tak trend v prihodnjih letih nadaljeval.« Petkovšek je ob tem pojasnil, da bi bila prodaja še večja, če povečano povpraševanje ne bi sovpadalo s težavami z dobavami, ki pa se bodo po njegovih predvidevanjih kmalu rešile. Povedal je tudi, da so kupci motociklov do 125 ccm po njihovih opažanjih večinoma ljudje, ki doslej niso bili motoristi. »S kodo 125 se pojavljajo motoristi, ki so bili doslej le avtomobilisti in ki nimajo veliko izkušenj z vožnjo motocikla, marsikdo pa se tudi ne zaveda pomena ustrezne in homologirane zaščitne opreme, zato je izjemno pomembno, da jih ozaveščamo in izobražujemo.«

Velika odgovornost šol vožnje in uporabnikov

Novo zakonodajno ureditev je pozdravil tudi direktor Javne agencije RS za varnost prometa Jože Hribar. »Spremembe Zakona o voznikih, ki so pričele veljati 1. junija letos, so na področje pridobivanja vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih koles do 125 kubičnih centimetrov prinesle kar nekaj novosti. Te so lahko dobrodošle, vendar jih je treba uporabljati izredno odgovorno in ob upoštevanju vseh načel prometne varnosti. Po zadnjih dostopnih podatkih je bilo med 1. junijem in 31. avgustom letos izdanih skoraj 2800 vozniških dovoljenj kategorije B s kodo 125. To kaže na izjemno velik interes po vpisu kode 125 v vozniško dovoljenje, pri tem pa se je potrebno zavedati nekaj bistvenih elementov, ki se nanašajo na prometno varnost.« Hribar je ob tem apeliral na odgovornost – tako šol vožnje kot uporabnikov: »Odgovornost, ki jo imajo šole vožnje in njihovi učitelji za usposabljanje kandidatov, ki pristopijo k opravljanju programa, je velika. Učitelj vožnje mora poskrbeti, da kandidat opravi celoten program, tudi če oceni, da je za to potrebnih več kot minimalno predpisanih šest ur. Zakon namreč predpisuje le minimalno število ur, kar predstavlja izhodišče in ne pravilo. Prav tako je odgovornost na vsakem kandidatu, da ne preceni lastnih sposobnosti in da upošteva priporočila učitelja vožnje, če ta oceni, da je potrebno opraviti več kot šest ur usposabljanja. Takšno priporočilo naj kandidat smatra kot najboljšo naložbo v lastno varnost.«

Do boljše prometne varnosti tudi z aplikacijo DRAJV

Načrtovanje aktivnosti na področju prometne varnosti in usposabljanja voznikov bodo v prihodnje lahko podkrepili tudi podatki, ki jih je o ravnanju v prometu mogoče pridobiti prek sodobnih tehnoloških rešitev. »Zavarovalnica Triglav je maja letos predstavila nadgradnjo mobilne aplikacije DRAJV, ki sedaj omogoča snemanje voženj tudi z motorji in nagrajuje njihovo varnejšo vožnjo. Da so uporabniki DRAJV-a, ki ga redno vse skupaj uporablja že več kot 50 tisoč ljudi, varnejši vozniki, dokazujejo tudi podatki. Od pomladi letos so uporabniki DRAJV-a z motorji prepeljali skupno več kot 900 tisoč varnejših kilometrov oziroma z aplikacijo posneli več kot 40 tisoč voženj. Analiza anonimiziranih podatkov motoristov o lokacijah prekoračitev hitrosti, naglih pospeševanj, zaviranj in vožnje v ovinek opozarja na nevarne cestne odseke, kjer so se že zgodile nesreče, v katerih so bili udeleženi motoristi in obenem nakazuje, kako do večje varnosti motoristov na cesti,« je povedal Boštjan Kop, vodja razvoja aplikacije DRAJV v Zavarovalnici Triglav.

Inštruktor varne vožnje poudarja: Tudi 125-kubični motocikel je treba znati ne le voziti, temveč tudi obvladovati

Na programih varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem so se inštruktorji varne vožnje že doslej, v sklopu rednih programov, srečevali z motoristi na motociklih do 125 ccm, poleti pa so AMZS inštruktorji zasnovali še specializiran program za imetnike kode 125. Kot je povedal Vojko Safran, vodja AMZS programov varne vožnje za motoriste, med motociklom do 125 ccm in močnejšimi motorji ni velikih razlik: »Ne bi želel, da bi koga zavedalo, da je motocikel do 125 kubikov enak 50-kubičnemu skuterju. 125-kubični motocikel namreč z lahkoto preseže hitrost 100 km/h. Nekdo, ki prej ni vozil motornega kolesa, pa bo v zgolj šestih urah v šoli vožnji težko usvojil tehnike vožnje motornega kolesa.« Safranovo ključno sporočilo vsem motoristom, ne le imetnikom kode 125, je, da »znanje vožnje motornega kolesa ni dovolj – motorno kolo je treba znati obvladovati, za kar je potreben trening, ki naj se izvaja v varnem okolju centrov varne vožnje.« Tisti, ki doslej motorja niso vozili, se morajo še zavedati, da je pri vožnji motorja bistveno več opravil kot pri vožnji avtomobila. »V praksi se kaže, da marsikateri motorist ne obvladuje tehnik zaviranja, tehnik vožnje v ovinek in tehnik gledanja. Vse to morda niti ni takšna težava, dokler ne pridemo v kritično situacijo, pri reševanju katere pa je na motociklu spet povsem drugače kot v avtomobilu«, je poudaril izkušeni AMZS inštruktor varne vožnje. »Zmotno je tudi prepričanje, da se bo motor ustavil bistveno prej kot avtomobil. Ob zares dobrem znanju zaviranja se bo motorist morda ustavil enako hitro kot avtomobilist. Večina motoristov pa ima pot ustavljanja daljšo.« 

Safran je izpostavil še aktivno varnost pri motociklih: »Motoristična industrija je v primerjavi z avtomobilsko v manjšem zaostanku. ABS je del serijske opreme od januarja 2017, vendar le za motocikle nad 125 kubiki. To je lahko za uporabnike 125-kubičnih motociklov težava, zato bi priporočal, da so pri nakupu motorja kupci pozorni tudi na ta vidik. Ob tem pa seveda, da si vsak kupi sebi primerno motorno kolo.«

Peter Kavčič

foto: AMZS/Damjan Končar